''Pričakovala sem svojega prvega otroka pri 19 letih. Ni me bilo strah rojevanja. Z veseljem sem se ulegla na posteljo in začela potiskati. Seveda ni šlo brez bolečin.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Dober teden po odpustu iz porodnišnice sem dobila klic, da se moramo naslednji dan nujno oglasiti v pediatrični kliniki v Ljubljani. ''Kaj??? Zakaj pa?'' Tisti dan sem prejokala, ker nisem vedela, kaj je narobe z mojo punco. Tudi po telefonu mi niso povedali, kaj je, le da moramo v Ljubljano. Čakanje, da gremo naslednji dan v Ljubljano, se je vleklo v neskončnost in mislila sem, da ne bomo nikoli prišli do tja.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Zbudila sem moža in bila je panika. Voda mi je odtekla. Ura je bila šest zjutraj, doma so bili trije otroci, porodnišnica pa je bila 25 km stran (po cesti, na kateri dobiš občutek, da jahaš). Vsi so me strašili, da bo to hitro in naj se čuvam.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Tako je po 12 urah v porodnišnici in še več urah popadkov doma ob 13.24 na svet prijokal najlepši fantek pod soncem. In res sem v trenutku pozabila na vso bolečino. Čez 10 dni pa sem šla pisat še maturo.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Po osmih urah, ker porod ni napredoval, so se odločili za carski rez. Vstavili so mi kateter in me odpeljali v operacijsko sobo. Brez mojega partnerja, čudovite babice in super zdravnika ne vem, kako bi vse skupaj zmogla. V operacijski je bila zbrana že vsa ekipa, imela sem spinalno anestezijo. Enkratna izkušnja, ko takoj slišiš in vidiš svojega otročka.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Partner je pripeljal pred porodnišnico, mi odprl vrata, ampak jaz nisem mogla vstati! Otrok je res pritiskal dol. Brez besed je stekel v porodnišnico in prišel ven z bolnišnično posteljo. Prijel me je, dvignil in položil na posteljo. Varnostnik ga je takoj usmeril proti sprejemni sobi. Drla sem se, saj je res zelo bolelo. Sprejemna soba pa je bila zaklenjena!'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.

''Takrat pa se je začela kalvarija. Minuto stran od mene je prenehal dihati, seveda jaz za to nisem vedela, ker so me še morali urediti. Ampak po pripovedi moža je bilo grozno. Rekel mi je čisto malo, da je zajokal, nato je bil popolnoma moder in da je moral ven. Niti stisniti in poljubiti ga ni smel. Ker sem jaz seveda bila zelo utrujena od vsega in velike izgube krvi, se mi časovno niti ni zdelo, da jih tako dolgo ni do mene v sobo.'' Celotno zgodbo si preberite spodaj.