Najina zveza je cvetela počasi, kar eno leto sva bila najboljša prijatelja, ki se slišita vsak dan, nimata skrivnosti drug pred drugim, si kupujeta drobna darila v znak pozornosti. Nihče od naju ni niti slutil, da se bo ta odnos razvil v čudovito dolgoletno partnerstvo, ki temelji na razumevanju, spoštovanju in seveda, kar je najpomembnejše, brezmejni ljubezni.

Pojdimo na vas!

Ko sva končno po enem letu spregledala, da najini srci bijeta drug za drugo, sva šele postala nerazdružljiva. Pomagal se mi je učiti za izpite, jaz pa sem mu pripravljala okusne malice za službo. Tisoč in ena malenkost, ki naju je iz dneva v dan še bolj povezala … In tako se je po enem mesecu najinih pravih zmenkov odločil, da me predstavi vsej svoji družini, ki živi v tujini. Za sekundo sem pomislila, da je to preveč zgodaj, da bi bilo bolje, da še marsikaj izveva drug o drugem, ampak to je bilo le za hip. Že naslednji trenutek sem ga spraševala, kako je ime tetam, stricem, nečakom, nečakinjam … kaj počnejo, kako živijo … Dejstvu, da živijo na vasi, nisem pripisovala preveč pomena, danes vem, da bi ga zagotovo morala!

Odločila sem se, da se prikažem v najboljši luči. Prvi vtis je najvažnejši! V kovček sem si zložila le najlepša oblačila, kar pomeni ultra kratka krila, majice, ki več odkrivajo, kot pokrivajo, čevlje z vrtoglavo peto (mimogrede, danes v njih ne bi naredila niti koraka). Prebrskala sem vso omaro, da sem našla le najnovejša in najmodernejša! Na vas sem odšla pripravljena kot za modno revijo. V zadnjem trenutku sem v avto vrgla še športne čevlje, za vsak slučaj, če jo mahneva na kakšen romantičen izlet v bližnji gozd.

Pravi vtis

Vsi so me zelo toplo sprejeli, me objemali in poljubljali, kot da me poznajo že mnogo let. Dočakali so naju s pravo tradicionalno kmečko pojedino, miza se je dobesedno šibila pod številnimi izbranimi dobrotami. Mislim, da sva počasi jedla več ur, saj nisva želela užaliti gostiteljev ... In ker se na vasi nikoli ne počiva, so se po kosilu nekateri odpravili delat, mladi pa razgibat na bližnje športno igrišče. To je šele bila priložnost, da se dokažem. Kot najstnica sem zagreto trenirala košarko in le zakaj ne bi pokazala, kako mestno dekle obvlada metanje na koš. Pozabila pa sem, da bom pravzaprav igrala v obleki, ki mogoče le ni primerna za skakanje in sklanjanje.

Sestavili smo ekipe in seveda je naša zmagovala. Nikakor pa mi ni bilo jasno, zakaj vsi tako ploskajo meni in vzhičeno vzklikajo moje ime, ker tako odlična košarkašica pa nisem. Med prvim odmorom je k meni pristopil fant in mi pojasnil, kaj se dogaja, zakaj je tako veselo vzdušje. ''Teta me je povprašala, zakaj imaš tako kratko krilo … Da bi bilo bolje, da se malo zakriješ … Da sicer razume, da je takšna moda v mestu, ampak vaškim mladeničem sem očitno preveč všeč.'' Vmes je ujela tudi opazke, da imam seksi dolge noge (mimogrede, sprašujem se, kam so izginile danes?) in da poskušajo med podajanjem žog pokukati v moj dekolte.'' Uf, kako mi je bilo nerodno! Opravičila sem se vsem, da sem že utrujena in da grem rajši v sobo. Fant me je pospremil in mi pomagal dihati od prevelikega šoka. To se mi danes pri malo več kot tridesetih in malo manj kot štiridesetih letih ne bi moglo pripetiti, takrat pa sem bila še mlada in res neprimerno oblečena za vrtenje po igrišču. Bila sem jezna na ves svet, sicer neupravičeno, ampak do večera sem se že ohladila in se pojavila med vsemi radovednimi sorodniki v fantovi stari trenirki in preprosti majici z reklamnim napisom.

Klepetali smo dolgo v noč, razglabljali smo o mojem študiju, zaupala sem jim, kako dobro se razumem s starši, da si v prihodnosti želim ustvariti družino ... Prav to slednje je še najbolj pritegnilo njihovo pozornost, saj sem resnično za očeta svojih otrok videla fanta, s katerim sem bila v zvezi šele en mesec. Slovo je bilo grenko, ti dobrosrčni ljudje so se mi vrezali v srce in obljubila sem jim, da se še vrnem. Fantu so vsi po tihem namignili, da si je izbral dobro ženo … Nihče si ni zapomnil mojega modnega poloma …

To se je zgodilo pred približno 15 leti … Vmes sva se zaročila, poročila in dobila sina … Še vedno sem mestna srajca, kljub temu pa se v kmečko okolje odpravim s kančkom razuma in v kovček dam tudi gumijaste škornje in športna oblačila ...

Preberite si še vročo zgodbo Žive, ki se dogaja sredi temačnega gozda ...

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na